Društvo Finžgarjeva Galerija je objavil/a v skupini Finžgarjeva galerija: KULTURNA DEDIŠČINA CERKVE SV. JANEZA KRSTNIKANedelja, 4. o […]

Finžgarjeva galerija, 3. oktober ― KULTURNA DEDIŠČINA CERKVE SV. JANEZA KRSTNIKA Nedelja, 4. oktobra 2026, ob 10.45 Cerkev sv. Janeza Krstnika v Trnovem Vabljeni na predstavitev umetnostne, duhovne in arhitekturne dediščine trnovske cerkve ter novega spletnega vodnika, dostopnega prek interaktivnih označb v cerkvi. Dediščino cerkve in spletni vodnik bodo predstavili: mag. Olga Paulič… Beri več zupnija.trnovo.info Dediščina cerkve sv. Janeza Krstnika v Trnovem DNEVI ČETRTNE SKUPNOSTI MOL TRNOVO Predstavitev umetnostne, duhovne in arhitekturne dediščine ter spletnega vodnika, dostopnega prek označb v cerkvi pod vodstvom mag. Olge Paulič, msg. Toneta Kompareta in Uroša Pusta. Cerkev sv. Janeza Krstnika v Trnovem, Kolezijska ulica 1.

Back2Back: Gregor Kocjančič – Iz vasi je nastalo mesto (2026-10-02)

DIVA video arhiv, 3. oktober ― V okviru dogodkov Back2Back vabimo domače in mednarodne avtorice_je, da predstavijo svojo produkcijo in vzpostavijo dialog z deli iz arhiva Postaja DIVA po lastnem izboru. Povabili smo režiserja, scenarista, montažerja, animatorja in glasbenika Gregorja Kocjančiča.Sodelujejo: Stella Hood, Nico Woche, Janina Tesch, Juliette Le Guennec, Bomm Lee, Toma Sito, Maja Isaković, Joy Mc Keon, Quentin Roddier (Luksuz produkcija); Ana Čigon, Leja Jurišič, Teja Reba, Barbara Kapelj Osredkar, Neven Korda, Ka...
ROK HORVAT: MEZAMORFOZA ( izjava: Rok Horvat )

ROK HORVAT: MEZAMORFOZA ( izjava: Rok Horvat )

Sodobna umetnost (Aljoša Abrahamsberg), 1. oktober ― Razstava Mezomorfoza izhaja iz vprašanja, kako misliti vizualnost iz položaja, ki človeka strukturno izključuje. To vprašanje predpostavlja, da obstajajo različne vizualnosti, ki niso izključno domena človeškega. Vidno se torej lahko ureja po razmerjih, ki so do človeškega gledanja ravnodušna. Nečloveško zato ni zunanje nasprotje človeškega pogleda, saj lahko vanj posega od znotraj. Eden od takšnih posegov v človeško vizualnost je nastop linearne perspektive v zgodnjem petnajstem stoletju. Z njo ta tuja vizualnost dobi zgodovinsko posebej učinkovito, sistematično in ponovljivo obliko. Lahko rečemo, da je linearna perspektiva anticipirala obsoletnost človeškega očesa, ker je v človeško vizualnost vnesla red, ki ni po meri človeškega gledanja. Oko postane le eden od njenih možnih nosilcev. Linearne perspektive ne moremo razumeti zgolj kot izpopolnjeno tehniko posnemanja, temveč kot vdor operativnega koda, ki je vidno polje podredil pravilu. Vprašanje perspektive torej ni vprašanje realizma, ker je perspektiva ravnodušna do naloge posnemanja. Njen resnični doprinos je poseg pravila, ki je začelo urejati vizualnost tako v slikarstvu kot tudi zunaj njega. Renesančna perspektiva je v tem pomenu zgodnji operativni režim podobe. Z njo je mogoče prostor izmeriti, projicirati, prenesti in izračunati. Vidna razmerja postanejo podlaga za nadaljnje dejanje. V dvajsetem stoletju se takšno vključevanje podob v postopke vse bolj avtomatizira. Harun Farocki z izrazom »operativna podoba« označi podobe, ki so sestavni del operacije. Njihovo operativnost določa mesto v verigi dejanj: podoba omogoči naslednji korak, namesto da bi se njena naloga končala v pogledu. V avtomatiziranem postopku podoba to vlogo opravlja tudi brez človeškega gledanja in presoje. Operativnost perspektive odpira zgodovinsko zgodnejšo obliko istega vprašanja: kako se vidno organizira za delovanje, ki človeškega pogleda ne potrebuje kot svojega končnega smotra. Perspektiva je torej generativna struktura, usmerjen
Anne Tassel - Clouds Over (2024) Eksperimentalni video

Anne Tassel - Clouds Over (2024) Eksperimentalni video

DIVA nove pridobitve, 1. oktober ― V kratkem filmu avtorica raziskuje pokrajine, gledane iz satelitov, s poudarkom na izkoriščanih pridelkih v Slonokoščeni obali, največjih kontejnerskih pristaniščih na svetu, vedno bolj priljubljenih poteh tovornih ledolomilk in z litijem bogatih slanih puščavah v Boliviji. Pri tem najde oblake kot naravno cenzuro, ki preprečuje neposredno soočenje z izkoriščanjem zemlje in predvsem lokalnih prebivalcev. (Vir: Anne Tassel)

Društvo Finžgarjeva Galerija je objavil/a v skupini Finžgarjeva galerija: IZ ROKE V ROKO: TRADICIJA IN MOJSTRSTVO LJUBLJANSKIH […]

Finžgarjeva galerija, 30. september ― IZ ROKE V ROKO: TRADICIJA IN MOJSTRSTVO LJUBLJANSKIH ROKODELCEV Fotografska razstava Barbare Gregurič Silič Četrtek, 8. oktobra 2026, ob 18. uriFinžgarjeva galerija, Kolezijska 1 Vabljeni na odprtje fotografske razstave Barbare Gregurič Silič, ki skozi fotografski objektiv predstavlja tradicijo, znanje in mojstrstvo ljubljanskih rokodelcev. Več na str… Beri več zupnija.trnovo.info Razstava fotografij Barbare Gregurič Silič TRADICIJA IN MOJSTRSTVO LJUBLJANSKIH ROKODELCEV Fotografska razstava Barbare Gregurič Silič Četrtek, 8. oktobra 2026, ob 18. uriFinžgarjeva galerija, Kolezijska 1 Vabljeni na odprtje fotografske razstave Barbare Gregurič Silič, ki skozi fotografski objektiv predstavlja tradicijo, znanje in mojstrstvo ljubljanskih rokodelcev. Fotografska … nadaljujte z branjem
še novic